Glasbeno tekmovanje za Pesem Evrovizije je plod domislice Marcela Bezençona iz EBU, ki je s produkcijo mednarodnega festivala po vzoru italijanskega San Rema poskusil testirati meje živega prenosa televizijske oddaje.

24. maja 1956 je tako potekala 1. Pesem Evrovizije, kjer je sodelovalo le 7 držav, prva zmagovalka pa je postala Lys Assia s pesmijo Refrain, ki je preminula leta 2018. Od takrat je Pesem Evrovizije postajala čedalje popularnejše glasbeno tekmovanje, ki se ga je udeleževalo vedno več držav in ki je iz leta v leto pridobival na gledanosti – do današnjih dni, ko je Pesem Evrovizije pravo panevropsko glasbeno tekmovanje in televizijski šov.

V začetku je bilo samoumevno, da sodelujoči pojejo v nacionalnem jeziku, dokler ni leta 1965 Švedska zmagala s pesmijo Absent Friend, ki je bila zapeta v angleščini. Od takrat do 1973 je veljalo strogo pravilo petja v nacionalnem jeziku. Nato so se pravila med leti 1973 in 1977 rahljala in dovoljevala tudi druge jezike (v tem času je zmagala tudi ABBA z Waterloo), nato pa je petje v nacionalnem jeziku zopet bilo obvezno do leta 1999, ko je tudi za Slovenijo v angleščini prvič zapela Darja Švajger, in sicer pesem For a Thousand Years. Od leta 1999 velja, da lahko vsaka država poje v kateremkoli jeziku želi, brez omejitev. Tako so se na Pesmi Evrovizije pojavili tudi že jeziki, ki niso uradni jeziki.

Evrovizijsko točkovanje od 1 do 8 ter 10 in 12 točk je bilo uvedeno leta 1975 in je postalo zdaj že ikonično tudi v svetovnem merilu. Predvsem zaradi famoznih »douze points«. Televoting je bil uveden leta 1997, ko je z njim poskusilo 5 držav, nato pa je od leta 1998 televoting bil uveden tudi v drugih državah in ga je EBU izjemno spodbujal. Danes pa si praktično ne moremo zamisliti, da ne bi mogli glasovati za svojega favorita preko svojih mobilnih telefonov ali uradne ESC aplikacije. Eno pravilo pa je vseskozi enako – nobena izmed držav ne more glasovati za svojo pesem.

Ker je po letu 1990 število sodelujočih držav skokovito naraščalo in je čedalje več držav želelo biti del panevropskega glasbenega tekmovanja, se je EBU leta 2004 odločila uvesti polfinalni večer, da bi lahko prav vse države vsako leto nastopale na tekmovanju. Ker tudi en polfinalni večer ni zadostoval, sta leta 2008 bila uvedena dva polfinalna večera. Od takrat si mora vsaka država razen »velikih pet« (Španije, Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije) ter gostujoče države, priboriti mesto v finalu z uvrstitvijo med prvih deset v svojem polfinalnem večeru. Tako lahko prav vse države vsako leto nastopajo s svojo pesmijo in stiskajo pesti, da se uvrstijo v veliki finale Pesmi Evrovizije, ki pred ekrane še vedno prikuje preko 200 milijonov gledalcev širom po svetu.

Leta 2015 je gospa Evrovizija praznovala 60. obletnico. BBC je ob obletnici organiziral velik praznični TV šov, ki je postregel z najbolj ikoničnimi zmagovalkami iz Pesmi Evrovizije od njenih začetkov do modernih časov. Kot nagrado za več kot 30 letno pripadnost Pesmi Evrovizije in njeno spremljanje ter prenašanje v živo, pa se je istega leta EBU odločila, da k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabi tudi Avstralijo, ki je sedaj redna tekmovalka.

Kljub temu, da je »gospa Evrovizija« že v zrelih letih, pa nikakor ni stara in se verjetno še dolgo ne bo upokojila. Pesem Evrovizije je namreč še danes najbolj moderen zabavni TV spektakel na svetu.  

(povzeto po eurovision.tv)

Do Finala
Pesmi Evrovizije 2020
0
DNI
0
UR
0
Min
0
Sec
Datum naslednjega finala Pesmi Evrovizije še ni znan.