Zdaj se začenja zares. Evrovizijski balon je napihnjen, reflektorji so pripravljeni, kamere ogrete – in jutri, 2. maja, se v Wiener Stadthalle začne prvi pravi test letošnjega spektakla: prve odrske vaje za Pesem Evrovizije 2026. Led bo prebila Moldavija, ki ne bo le prva stopila na oder, temveč bo tudi otvorila prvi polfinalni večer. Ni slaba pozicija – ali pa precej nehvaležna, odvisno, koga vprašaš.

Vaje, vaje, vaje ... kje so slike in posnetki?

Prvi sklop vaj bo potekal od 2. do 5. maja, ko bodo vse sodelujoče države prvič preizkusile oder, kamere in – kar je pogosto še pomembnejše – živce. Že 6. maja sledijo druge vaje, kjer se stvari običajno začnejo sestavljati v celoto, isti dan pa bo tudi prvih pet finalistk prvič stopilo na evrovizijski oder. Vaje se nato stopnjujejo vse do 9. maja, ko se tradicionalno zaključijo tik pred velikim odprtjem evrovizijskega tedna.

Nato pride tisti del, kjer se tempo konkretno pospeši. 11. maja nas čaka prva generalka za prvi polfinale, zvečer pa še žirijska generalka – tista, ki dejansko že šteje pri glasovanju strokovnih komisij. In od tam naprej gre samo še navzgor.

Podroben razpored vaj po urah je na koncu članka.

Dogajanje na prvih vajah boste lahko spremljali preko Reddit portala Pesmi Evrovizije, na TEM NASLOVU. Dan za prvimi vajami bodo na socialnih omrežjih Pesmi Evrovizije (Instagram, Tik Tok) objavljene prve uradne fotografije posameznih nastopajočih. Ko bodo predstavniki zaključili z drugo vajo, pa bodo v roku 24 ur na socialnih omrežjih Pesmi Evrovizije objavljeni kratki videoizseki, cca 30 sekund, kot bodo izgledali v živem prenosu. Kateri del nastopa bo prikazan odločijo delegacije same.

Evrovizijsko občinstvo v dvorani

Letošnja produkcija bo znova impresivna tudi z vidika občinstva. Dvorana sprejme približno 10.500 gledalcev na šov, kar ob treh generalkah in enem prenosu v živo pomeni kar 12 šovov v enem evrovizijskem tednu. Skupno to znese približno 126.000 gledalcev, ki bodo spektakel doživeli v živo – in še nekaj milijonov pred zasloni.

Pesem Evrovizije 2026 tako prehaja iz faze pričakovanj v fazo realnosti. Od jutri naprej ne bo več šlo za “kako bi lahko izgledalo”, ampak za to, kar dejansko vidimo na odru. In tam se stvari pogosto obrnejo precej drugače, kot napovedujejo papirji – ali stavnice.

Evrovizijski oder

Oder za Pesem Evrovizije 2026 v Wiener Stadthalle letos ni zgolj prostor, na katerem stojijo izvajalci, ampak celovit tehnološki sistem, ki združuje scenografijo, svetlobo, video in gibanje v enoten, natančno orkestriran spektakel. S približno 2.000 kvadratnimi metri površine in okoli 210 tonami konstrukcije gre za enega največjih in najzahtevnejših evrovizijskih odrov doslej. Sama postavitev je trajala približno dva tedna intenzivnega dela, kar je povsem primerljivo z logistiko velikih svetovnih koncertnih turnej.

Razsvetljava, ki ni več samo osvetlitev

Eden najbolj impresivnih podatkov je več kot 8.500 individualno krmiljenih LED svetlobnih elementov, ki omogočajo izjemno natančno svetlobno koreografijo. Ti elementi niso statični, temveč delujejo kot dinamičen sistem, ki se prilagaja glasbi, kameri in scenografiji. Dodatno kompleksnost prinaša 80 motoriziranih vitlov, ki omogočajo premikanje svetlobnih teles in scenografskih elementov v realnem času, kar pomeni, da se lahko celoten vizualni prostor med nastopom dobesedno preoblikuje.

LED scenografija brez robov

Posebnost letošnjega odra je zasnova LED površin, ki brišejo meje med posameznimi elementi. Namesto klasičnega zaslona v ozadju imamo kontinuiran sistem, ki vključuje LED strop, ozadje, tla in podaljšek odra (catwalk). Osrednji vizualni motiv predstavlja ukrivljena struktura v obliki lista, ki se spušča iz stropa in prehaja na oder ter naprej proti občinstvu. Takšna zasnova omogoča popolnoma potopitveno izkušnjo, kjer izvajalec ni več ločen od vizualnega okolja, temveč postane njegov del.

Filmski pristop k televizijski produkciji

Pomembna novost je tudi uporaba kamer podjetja ARRI, ki so sicer standard v filmski industriji. To pomeni premik od klasične televizijske slike k bolj kinematografskemu videzu z večjim dinamičnim razponom, bolj naravno osvetlitvijo in izrazitejšimi kontrasti. Tak pristop zahteva tudi prilagoditev svetlobnega dizajna, saj morajo biti svetlobni pogoji optimizirani za filmske senzorje, ne zgolj za televizijski prenos.

Oder, ki se razširi v občinstvo

Scenografija ni omejena na glavni oder. Vključuje tudi dodatni B-stage, spiralno povezavo okoli osrednjega dela ter podaljšek, ki sega vse do prostora za izvajalce (green room). Takšna postavitev omogoča večjo interakcijo z občinstvom in večjo raznolikost televizijskih kadrov, saj lahko kamera zajema dogajanje iz različnih perspektiv. Oder tako postane tridimenzionalen prostor, ki se razteza po celotni dvorani.

Posebni efekti in sinhronizacija

Čeprav natančne tehnične specifikacije posebnih efektov niso javno objavljene, je iz zasnove jasno, da sistem podpira kompleksno integracijo svetlobnih, dimnih in pirotehničnih efektov. Ključna značilnost je sinhronizacija vseh elementov – od svetlobe do videa in gibanja – v enoten nadzorni sistem, ki omogoča natančno časovno usklajevanje z glasbo in režijo.

Nevidna infrastruktura

Pod površjem spektakla se skriva še ena ključna plast – tehnična infrastruktura. Čeprav organizatorji ne razkrivajo konkretnih številk, takšna produkcija zahteva obsežen sistem napajanja in prenosa podatkov. Glede na obseg LED elementov, kamer in kontrolnih sistemov lahko govorimo o več deset kilometrih kablov, ki prenašajo elektriko, video signal in podatke. Gre za kompleksno omrežje, ki mora delovati brezhibno, saj že manjša napaka lahko vpliva na celoten prenos v živo.

Oder Pesmi Evrovizije 2026 tako ni le vizualno impresiven, ampak predvsem tehnično izjemno sofisticiran projekt, kjer se prepletajo inženiring, umetnost in televizijska produkcija na najvišji ravni. Gre za primer, kako daleč je prišla sodobna odrska tehnologija – in koliko nevidnega dela je potrebnega, da gledalec doma vidi popolnih nekaj minut nastopa.

Pogled na stavnice

Na podlagi aktualnih stavnic (Eurovisionworld odds) za Pesem Evrovizije 2026 se slika počasi kristalizira – in ja, stavnice imajo zelo konkretna imena, ne samo občutke.

‍V prvem polfinalu so med najverjetnejšimi finalisti (t. i. “safe qualifiers”) trenutno: Finska, Grčija, Švedska, Izrael, Moldavija, Moldavija, Srbija, Hrvaška in Litva. Na meji pa sta Črna Gora in Gruzija. Finska je tu skoraj nedotakljiva in tudi glavni favorit za zmago polfinala, medtem ko imajo Grčija, Izrael in Švedska prav tako zelo visoke odstotke za uvrstitev.

V drugem polfinalu stavnice trenutno kot najverjetnejših deset finalistov vidijo: Dansko, Avstralijo, Ukrajino, Romunijo, Ciper, Bolgarijo, Malto, Norveško, Češko in Albanijo. Tukaj izstopajo predvsem Danska, Avstralija in Ukrajina, ki imajo po stavnicah več kot 90 % verjetnost za uvrstitev v finale – kar v evrovizijskem jeziku pomeni “razen če se oder sesuje, gredo naprej”.

Kar se tiče zmage, je slika še bolj jasna: absolutni favorit stavnic je trenutno Finska, ki vodi z opazno prednostjo pred zasledovalci, ki so se zdaj že kar trdno usidrali: Grčija, Danska, Francija in Avstralija. To pomeni, da imamo (vsaj po papirju) precej klasičen evrovizijski scenarij: en izrazit favorit in skupino lovcev, ki čakajo na njegovo napako v finalu.

Seveda – in to je tisti evrovizijski “ampak” – stavnice napovedujejo, ne odločajo. En slab vokal, en napačen kader ali en nepričakovan “viral moment” lahko vse to postavi na glavo v treh minutah. In ravno zato jih spremljamo. Prve vaje, fotografije in posnetki lahko marsikaj spremenijo. To se je pokazalo že večkrat!

Vrstni red polfinalov – zakaj je pomemben?

Vrstni red nastopov za oba polfinala Pesem Evrovizije 2026 je bil uradno razkrit 2. aprila 2026, ko so producenti skupaj z EBU določili končno zaporedje vseh nastopov. In ne, to ni naključno – vrstni red ni več žreb, ampak premišljena odločitev produkcije, ki želi ustvariti čim bolj dinamičen televizijski šov (žreb določi le v kateri polovici katerega polfinala nastopa država).

V prvem polfinalu (12. maj) čast otvoritve pripada Moldaviji, kar pomeni takojšen “udarec” na začetku večera. Sledijo ji med Švedska, Hrvaška in Grčija, kar že v prvih minutah nakaže precej močan začetek. Skupno nastopa 15 držav, med katerimi se jih bo 10 uvrstilo v finale.

V drugem polfinalu (14. maj) večer odpre Bolgarija, sledijo Azerbajdžan, Romunija in Luksemburg. Tudi tukaj imamo 15 nastopajočih in enako pravilo: deset naprej, ostali… hitro pakiranje kovčkov.

Posebnost evrovizijskih polfinalov ostajajo t. i. “veliki 4” (Nemčija, Italija, Francija in Združeno kraljestvo) ter gostiteljica Avstrija. Ti so že avtomatsko uvrščeni v finale, a vseeno nastopijo tudi v polfinalih – da jih gledalci ne pozabijo. V prvem polfinalu nastopata Italija in Nemčija, v drugem polfinalu pa svoje pesmi predstavijo Francija, Združeno kraljestvo in Avstrija. Ti nastopi so sicer “revijalni” – torej brez konkurence – a še kako pomembni, saj lahko že takrat ustvarijo prvi vtis (ali pa paniko).

Zakaj je vrstni red pomembnejši, kot si mislimo

Na papirju je vrstni red samo seznam. V praksi pa je precej pomembno kdo odpre šov (in mora takoj pritegniti pozornost), kdo nastopa na sredini (in tvega, da ga publika malo “pozabi”), in kdo zapira večer (ter ostane svež v spominu gledalcev). Zato ni presenečenje, da se vsako leto po objavi vrstnega reda začne nova igra ugibanj: kdo je dobil “zmagovalno pozicijo” in kdo bo moral iz slabšega startnega položaja iztisniti maksimum.

In če smo iskreni – Pesem Evrovizija nam vsako leto znova pokaže, da lahko dobra pesem zmaga tudi iz drugega mesta… ali pa iz trinajstega. Le malo bolj se mora potruditi.

Evrovizijski Dunaj, ki diha s polnimi evrovizijskimi pljuči

Če misliš, da se Pesem Evrovizije 2026 konča pri odru v Wiener Stadthalle, potem ima Dunaj zate novico: pravi šov se pravzaprav šele začne, ko stopiš iz dvorane. Letos mesto gosti enega največjih “obevrovizijskih” programov doslej – in to pomeni, da bo praktično vsak kotiček mesta vsaj malo bleščal.

Otvoritev: turkizna preproga in parada Evrope

Evrovizijski teden se uradno začne 10. maja 2026 z otvoritveno slovesnostjo na Rathausplatzu, pred dunajsko mestno hišo. V ospredju je znameniti Turquoise Carpet oz. turkizna preproga, kjer se vseh 35 delegacij predstavi svetu – nekje med glamurjem, nervozo in “kaj imam oblečeno”.

Delegacije se bodo sprehodile od Burgtheatra do mestne hiše, ob poti pa jih bodo spremljali tisoči oboževalcev in mediji. Dogodek ni zaprt za elito – ravno nasprotno: pričakuje se več deset tisoč gledalcev, celotna zadeva pa bo tudi prenašana v živo.

Preprosto povedano: če želiš videti vse izvajalce na enem mestu (in včasih tudi v nekoliko bolj sproščenem stanju kot na odru), je to trenutek.

Eurovision Village: srce, kjer dejansko živi Pesem Evrovizije

Glavno zbirališče vseh fanov bo Rathausplatz, kjer bo postavljena t.i. evrovizijska vas oz. Eurovision Village – odprta od 10. do 17. maja, vsak dan od dopoldneva do polnoči in, kar je ključno, brezplačna. To ne bo samo “fan zona”, to bo mini festival: vsakodnevni koncerti evrovizijskih zvezd, DJ večeri, interaktivni program, in seveda veliki zasloni za polfinala (12. in 14. maj) ter finale (16. maj).

Če nimaš vstopnice za dvorano, tukaj ne boš imel občutka, da si kaj zamudil – prej obratno. To je prostor, kjer Pesem Evrovizije “diha” z mestom in oboževalci.

EuroClub: kjer se noč šele začne

Ko se televizijski prenos konča, se Pesem Evrovizije preseli v klub. Uradni EuroClub bo letos v Prater DOME, in sicer med 11. in 16. majem.

Gre za večnadstropni klub, kjer se odvijajo uradni afterpartyji, nastopi izvajalcev, tematski večeri in precej realna možnost, da ob treh zjutraj stojiš na plesišču poleg letošnjega favorita. Kapaciteta okoli 2.500 ljudi pomeni eno stvar: vroče, glasno in zelo evrovizijsko.

Mesto kot oder

Dunaj letos ne skriva ambicij – govorimo o največjem spremljevalnem programu v zgodovini Pesmi Evrovizije. Poleg glavnih točk se po mestu odvijajo še dodatni “fan eventi” in razstave, javni ogledi na različnih lokacijah, posebni tematski dogodki (od muzejev do pivovarn) in celo spektakli z droni nad mestom.

Pesem Evrovizije tako ni več en dogodek – je celotedenski urbani festival.

Dunaj ne gosti Pesmi Evrovizije – Dunaj jo živi

Če vse skupaj stisnemo v eno misel: Dunaj 2026 ni samo gostitelj, ampak aktivni udeleženec spektakla. Od turkizne preproge, kjer se začne zgodba, do Villagea, kjer se pišejo nepozabni trenutki, in EuroCluba, kjer se zgodba pogosto… nekoliko zamegli.

In če boš tam, bo hitro jasno: Pesem Evrovizije se ne zgodi samo na odru. Zgodi se povsod.

‍

RAZPORED VAJ

SOBOTA, 2. maj (prve vaje 1. polfinale)

• 10:30-11:00 - Moldavija
• ‍11:10-11:40 - Švedska‍
• 11:50-12:20 - Hrvaška‍
• 12:45-13:15 - Grčija
• 13:25–13:55 – Portugalska
• ‍15:00–15:30 – Gruzija
• ‍15:40–16:10 – Finska

NEDELJA, 3. maj (prve vaje 1. polfinale)

• 10:30–11:00 – Črna gora
• ‍11:10–11:40 – Estonija
• ‍11:50–12:20 – Izrael
• ‍12:45–13:15 – Belgija
• ‍13:25–13:55 – Litva
• ‍15:00–15:30 – San Marino
• ‍15:40–16:10 – Poljska
• ‍16:20–16:50 – Srbija

PONEDELJEK, 4. maj (prve vaje 2. polfinale)

• 10:30–11:00 – Bolgarija
• ‍11:10–11:40 – Azerbajdžan
• ‍11:50–12:20 – Romunija
• ‍12:45–13:15 – Luksemburg
• ‍13:25–13:55 – Češka
• ‍15:00–15:30 – Armenija
• ‍15:40–16:10 – Švica

TOREK, 5. maj (prve vaje 2. poflinale)

• 10:30–11:00 – Ciper
• ‍11:10–11:40 – Latvija
• ‍11:50–12:20 – Danska
• ‍12:45–13:15 – Avstralija
• ‍13:25–13:55 – Ukrajina
• ‍15:00–15:30 – Albanija
• ‍15:40–16:10 – Malta
• ‍16:20–16:50 – Norveška

SREDA, 6. maj (druge vaje 1. polfinale)

• 10:30–10:55 – Moldavija‍
• 11:05–11:30 – Švedska
• ‍11:40–12:05 – Hrvaška
• ‍12:20–12:45 – Grčija
• ‍12:55–13:20 – Portugalska
• ‍13:30–13:55 – Gruzija
• ‍15:00–15:25 – Finska
• ‍15:35–16:00 – Črna gora
• ‍16:10–16:35 – Estonija
• ‍16:45–17:10 – Izrael

ČETRTEK, 7. maj (druge vaje, 1. polfinale; prve vaje finalisti)

• 10:30–10:55 – Belgija
• ‍11:05–11:30 – Litva
• ‍11:40–12:05 – San Marino
• ‍12:20–12:45 – Poljska
• ‍12:55–13:20 – Srbija
• ‍13:30–13:55 – Italija‍
• 15:00–15:25 – Nemčija
• ‍15:35–16:00 – Francija
• ‍16:10–16:35 – Združeno kraljestvo
• ‍16:45–17:10 – Avstrija

PETEK, 8. maj (druge vaje, 2. polfinale)

• 10:30–10:55 – Bolgarija
• ‍11:05–11:30 – Azerbajdžan
• ‍11:40–12:05 – Romunija
• ‍12:20–12:45 – Luksemburg
• ‍12:55–13:20 – Češka
• ‍13:30–13:55 – Armenija
• ‍15:00–15:25 – Švica
• ‍15:35–16:00 – Ciper
• ‍16:10–16:35 – Latvija
• ‍16:45–17:10 – Danska

SOBOTA, 9. maj (druge vaje, 2. polfinale in finalisti)

• 10:30–10:55 – Avstralija
• ‍11:05–11:30 – Ukrajina
• ‍11:40–12:05 – Albanija
• ‍12:20–12:45 – Malta
• ‍12:55–13:20 – Norveška
• ‍13:30–13:55 – Italija
• ‍15:00–15:25 – Nemčija
• ‍15:35–16:00 – Francija
• ‍16:10–16:35 – Združeno kraljestvo
• ‍16:45–17:10 – Avstrija

‍

‍

‍

‍