Osnutek Programsko-produkcijskega načrta RTV Slovenija za leto 2026, objavljen 20. novembra 2025, ponuja pomemben vpogled v to, kako se nacionalna radiotelevizija umešča v evropski medijski prostor tik pred jubilejno 70. Evrovizijo. Čeprav dokument tekmovanja nikjer ne omenja neposredno, pa med vrsticami razkriva jasno strukturo: Pesem Evrovizije 2026 ni vnaprej zagotovljen projekt. V dokumentu se pojavijo elementi, ki omogočajo razumevanje tekočih dilem, notranjih omejitev in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na slovensko odločitev o sodelovanju.

Tako smo v nejeveri brali še pred nekaj dnevi. A včeraj je postalo jasno. Slovenija na Pesmi Evrovizije 2026 ne bo sodelovala. RTV Slovenija tudi je tudi ne bo prenašala. V letu 2026 zato sledi slovenski evrovizijski mrk.

"Če pa se bo naslednji teden v četrtek, ko naj bi na generalni skupščini Evropske radiodifuzne zveze EBU glasovali o tem, ali bo Izrael na Evrosongu ali ne, zgodilo, da Izrael ne bo na Evrosongu, potem bomo svetu predlagali spremembo programsko-produkcijskega načrta in se bomo seveda tega festivala udeležili,"

je povedala predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.

A so možnosti za tak scenarij glede na okoliščine skorajda nične.

‍

V poglavju o mednarodnem sodelovanju PPN izrecno poudarja, da RTV Slovenija ostaja aktivna članica Evropske radiodifuzne zveze (EBU). Ta informacija ni nepomembna, saj članstvo v EBU predstavlja osnovni pogoj za nastop na Pesmi Evrovizije. PPN tako formalno potrjuje, da ima RTV pravico do sodelovanja, hkrati pa z molkom o tekmovanju ustvarja prostor za različne scenarije. Članstvo je omenjeno, Pesem Evrovizije pa ne, kar nakazuje, da je RTV udeležbo iz strateških in političnih razlogov prepustila nadaljnjim odločanjem.

Finančna poglavja PPN-ja razkrivajo dodatno plast zgodbe. Dokument ponavlja potrebo po racionalizaciji programskih stroškov, po optimizaciji mednarodnih aktivnosti in po previdnem načrtovanju produkcij, ki zahtevajo večja sredstva. Projekt Pesem Evrovizije je že vrsto let eden najdražjih projektov, s katerimi se srečujejo javne radiotelevizije. Ker v PPN ni niti namenske proračunske postavke niti predvidene produkcijske priprave, je razvidno, da RTV Slovenija Pesmi Evrovizije 2026 trenutno ne obravnava kot zagotovljeno obveznost, temveč kot odprto možnost, ki bo odvisna tako od težav v mednarodni skupnosti kot od finančnih razmer na zavodu. PPN je torej zadržan in previden, saj tekmovanja ne izključuje, a ga tudi ne načrtuje.

Dogajanje v širšem političnem prostoru daje tej previdnosti dodatno težo. RTV Slovenija je v preteklih mesecih večkrat ponovila stališče, da ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo med tekmovalci ostal Izrael. Svet RTV je sprejel celo usmeritev, da mora uprava v okviru EBU zahtevati izključitev Izraela, kar je med najostrejšimi pozicijami med evropskimi radiotelevizijami. Čeprav PPN teh političnih okoliščin ne omenja, je kontekst, ki ga ustvarjajo, ključen za razumevanje tega, zakaj tekmovanje v dokumentu ni vključeno. RTV si očitno pušča manevrski prostor: izognila se je zavezi, ki bi bila v nasprotju z njenimi javno izraženimi stališči.

Položaj dodatno zapleta dejstvo, da je EBU pred nekaj dnevi napovedal pomembne reforme glasovalnega sistema, žirij in promocijskih pravil. To so bile teme, glede katerih je RTV Slovenija že prej opozarjala na pomanjkljivosti. PPN sicer teh sprememb ne komentira, vendar je mogoče njegovo tišino brati kot čakanje na razplet. Osnutek dokumenta je bil pripravljen prav v obdobju, ko so se v EBU pripravljale najpomembnejše posodobitve zadnjih let. RTV se zato očitno vzdržuje pred sprejemanjem tveganih odločitev in čaka, da vidi, ali bodo reforme dovolj prepričljive, da umirijo politične napetosti in ponovno vzpostavijo zaupanje v tekmovanje.

Kaj vse to pomeni za Pesem Evrovizije 2026 kot celoto?

Dejstvo, da članice, kot je Slovenija, v svojih programskih načrtih ne predvidijo sodelovanja, povečuje pritisk na EBU, ki si želi stabilizirati razmere pred velikim jubilejem v Dunaju. Če bi RTV Slovenija dejansko izpustila tekmovanje, bi to pomenilo simbolno in programsko vrzel. Slovenija je namreč ena tistih držav, ki Pesem Evrovizije redno uporabljajo za spodbujanje domače glasbene ustvarjalnosti in za mednarodno vidnost svojih izvajalcev. Odsotnost bi bila jasen znak večjega nezadovoljstva med članicami, kar bi lahko spodbudilo dodatne razprave o politični nevtralnosti in integriteti tekmovanja.

Končna odločitev o udeležbi Slovenije na Evroviziji 2026 bo najverjetneje sprejeta šele po decembrski generalni skupščini EBU, kar je popolnoma skladno s tem, kar PPN posredno signalizira. RTV Slovenija se za zdaj prepušča mednarodnemu kontekstu, finančnim omejitvam in političnim vprašanjem, ki jih tekmovanje že dve leti nosi s seboj.