RAZLOG - Frenk Nova

( Frenk Nova/Frenk Nova/Aleš Avbelj )

Dan, čisto prazen dan

je ujet v mojo dlan

in lahko boli, ko odideš ti za trenutek stran.

Žal, vem, ne bo mi žal,

če povem ti par besed

tiste, ki želiš, dobro jih poznaš, ko ob meni si.

Ne zmorem naprej,

brez tebe ne znam.

Zdaj razlog poznam,

rad te imam.

Dan, le navedan dan,

rad živel do konca bi,

kjer bo vse tako polno in lepo,

kjer boš vedno ti.

Vse solze in nasmeh

pogled tvoj v meni prebudi,

nazaj, kar morda; pisal bi težko, če izgineš ti.

Vzemi me, objemi,

ljubi, preden bo konec sveta.

Reci, da si moja,

da si nora name, brez meja.

To je prava zgodba,

je edina, je kot sva midva.

Če bi se končala,

čas jo hranil bo za naju dva.

Ne zmorem naprej,

brez tebe ne znam več kakor prej.

Zdaj razlog poznam,

rad te imam,

zdaj razlog poznam,

da te ne dam.

MOSTOVI - Sons & Alenka Gotar

( Iztok Gustinčič/Iztok Gustinčič,Alenka Gotar/Lojze Kranjčan )

Zakaj več ne morem

živeti ne morem

zakaj več ne morem

brez tvojih oči

Vse višje so gore

čez njih se ne more,

ko rad bi objel te

a nimam moči

so dnevi enaki

vse težji koraki

postanejo more

vse dolge noči

in zidam mostove

brez prave osnove

lahko sploh še rešim

problem, ki boli

in, če veš,da z mano ne moreš

naj ostane tako,

če pa še verjameš v naju

podaj mi roko

svet se podira zdaj

čas je, da grem drugam

poskusim rešiti se iz sanj

vse nama iz rok beži

kriva sva sama si

poskusiva izboljšati stvari

vse ravne so črte

v srca vdrte

nazaj bolečina

mi ne dovoli

poletne obljube

jesenske izgube

in zimska je žalost

a spomin še gori

ko smeh dela gube

jih spremeni v poljube

in sonce nad morjem počasi zaspi

želim si tišine

in njene globine

a zmoti me veter,

ki se ne umiri

MORJE IN NEBO - Tina Gačnik Tiana

( Marino Legovič/Leon Oblak/Jaka Pucihar )

Si dejal, da morje nebu krade modrino

in mu tam na obzorju riše okvir

pa sva tiho padala skozi tišino

in upala, da veter obrnil bo smer.

Danes tvoje besede lebdijo v zraku

jaz čakam na veter, ki ga ne bo

in poslušam odmev svojih misli v mraku,

da jaz sem tisto morje, ti pa nebo.

Še vedno sem na robu domišljije

na črti, kjer nebo se v morje zlije.

Odhajaš stran, modrina je vzrok

razbarva te, ta barvna harmonija

v akordih sanj,izgublja se tvoj zvok

in ti ni več všeč ta melodija.

Zadrži dih, obrni se nazaj

nevidna nit, še vedno naju spaja

ozri se zdaj v nebo in priznaj

da vonj morja v tebi še ostaja

še vedno sem na robu domišljije

na črti, kjer nebo se v morje zlije

Odhajaš stran, modrina je vzrok

razbarva te, ta barvna harmonija

v akordih sanj,izgublja se tvoj zvok

in ti ni več všeč ta melodija.

V daljavi sonce se utaplja

luna prižiga prve sveče

moje srce je kakor kaplja

kot slana solza, ki odteče

nemir se žalosti dotika

tam, kjer se nebo z morjem stika

odhajaš stran, modrina je vzrok

razbarva te, ta barvna harmonija

v akordih sanj,izgublja se tvoj zvok

in ti ni več všeč ta melodija

Zadrži dih, obrni se nazaj

nevidna nit, še vedno naju spaja

ozri se zdaj v nebo in priznaj

da vonj morja v tebi še ostaja