|
sporočila za javnost
1.2.2006
Klub OGAE Slovenija in njegovo vodstvo se v nove burne ter vroče razprave okoli zmagovalne skladbe festivala EMA 2006, »Plan B« in njegove avtentičnosti ne želi vključevati, vendar še najmanj zaradi raznih groženj ali našega analfabetovstva v slovenski zabavni glasbi, ki postaja iz leta v leto manj "zabavna".
Klub OGAE Slovenija z vodstvom iskreno čestita za zmago Anžeju Dežanu, celotni njegovi ekipi, tudi avtorjem skladbe, seveda o njeni avtentičnosti pa naj tokrat odločajo drugi. Nas moti predvsem to, da je "stroka" zopet povozila ljudskega izbranca, oziroma način, na katerega je to izvedla. Na to smo neuspešno opozorili že leta 2004, ko so isto storili Nataliji Verboten. Vodilni pri RTV Slovenija, oziroma organizacijska ekipa EME bi se morala končno odločiti ali bo pustila ljudstvu, da izbira ali pa naj naredijo interni izbor pesmi. Očitno ta že leta tako ali drugače vseeno poteka, le da nas slepijo z besedami, da bomo sami izbrali predstavnika za Pesem Evrovizije. Tako možnost smo imeli, roko na srce, le trikrat od devetih izborov z telefonskim glasovanjem in sicer v letih 1997, 1998 in lani (ko so nekateri že mnogo prej pripisovali zmago Omarja zaradi zmage v Bitki talentov in še dodatnega nepotrebnega finalnega glasovanja), ko je dejansko bil samo televoting, v vseh ostalih šestih primerih je bila poleg strokovna komisija in prav v vseh šestih poskusih je le-ta izničila voljo ljudstva, ter tako na Evrovizijski popevki nismo videli Tinkare Kovač, Bepopa in Natalije Verboten, lani ne Rebeke Dremelj, Karmen Stavec kar dvakrat ne, ter tudi letos ne bomo videli Saše Lendero.
Nihče, ampak prav nihče, nam ne more dokazati, da letos ni bilo vsaj 5 slabših skladb od »Mandolin« in leta 2004 od »Cry On My Shoulder«. Tistega leta je sicer ena izmed članic »strokovne« žirije poskušala razložiti, da je ljudska izbranka sicer super izgledala, vendar njen nastop pač ni bil primeren. Vsi ti ljudje, ki sedijo v raznih »strokovnih« žirijah, bi se morali počasi zavedati da je Evrovizija že zdavnaj TELEVIZIJSKI festival, kjer zadnja leta poleg pesmi in obvladanja le-te zmaguje NASTOP! In da na koncu koncev tudi na sami Pesmi Evrovizije zmagovalca izbira ljudstvo in NE strokovna žirija. Slovenci sicer znamo (smo znali) kdaj udariti mimo z našim glasovanjem, se pa zato pri OGAE Slovenija zelo trudimo vse te »povožene« skladbe poslati na »Second Chance Contest«, katerega organizira celotna evropska mreža klubov. In mi, glasbeni analfabeti, se lahko pohvalimo z veliko boljšimi uvrstitvami kot »strokovni« izbranci... Naj omenimo samo zadnjih nekaj:
- leta 2002 nam Karmen pribori 4 mesto,
- leta 2003 si Nuša Derenda DELI prvo mesto z svetovno znano skupino Alcazar, ki je imela skladbo v angleščini, za razliko od naše v slovenskem jeziku,
- leta 2004 nam Natalija Verboten pribori 7 mesto,
- ter lani Saša Lendero tretje.
Vse omenjene uvrstitve so višje (z izjemo 7. mesta) kot je NAJBOLJŠA slovenska uvrstitev na Evrovizijski popevki; je pa res, da tu glasujemo glasbeni analfabeti, vendar (ti šment) povsem isti, ki bomo maja glasovali za Evrovizijsko zmagovalko (vsaj tisti, ki ne bomo v Atenah). Mi povsem razumemo, da ne moremo in tudi ne želimo ustvarjati EME, vendar pa bi nas lahko vključili vsaj v kakšno komisijo, tudi če predizborno, saj smo na letošnji EMI zagotovo zopet našli kako skladbo, za katero smo se vprašali ali res izmed preostalih 93 neizbranih skladb ni bila katera vsaj kanček boljša - morebitnih nesoglasij bi bilo veliko manj.
Letos so to lepo dokazali na Poljskem, ko je bila članica strokovne žirije tudi članica OGAE Poljska. EMA sama z izničevanjem telefonskega glasovanja izgublja ogromno na popularnosti tako v Sloveniji kot tudi v tujini. O njeni popularnosti več kot zgovorno kažejo podatki o gledanosti prireditve ter dvakrat razprodano Gospodarsko razstavišče, ko je EMA gostovala tam. Evrovizijska popevka je še vedno lahko odlična odskočna deska za mednarodno kariero ali vsaj za gostovanja po tujini, če le izvajalec zna in zmore, našim izvajalcem pa zagotovo ne koristi vsakoletno izničevanje ljudske volje.
Zgolj v vednost in razmislek, pa srečno Anžej in »Plan B« v Atenah. In se vidimo v finalu!
Dejan Primož Gradišnik,
OGAE Slovenija,
generalni sekretar, stiki z javnostjo
|